Novice o dogajanju pri Dolinškovem kozolcu spremljajte na Facebook strani Dolinškov kozolec:
https://www.facebook.com/dolinskovkozolec/?fref=ts
https://www.facebook.com/dolinskovkozolec/?fref=ts
Jurjevo koledovanje na Sevniškem
Vpisano v register nesnovne kulturne deddiščine
Več preberite na podstrani KULTURA
NOVA ZGOŠČENKA - CD
»JURJEVE PESMI NA SEVNIŠKEM«
Ob izdani knjigi »Sveti Jurij in jurjevi pevci na Sevniškem« leta 2020, smo zgodbo o Jurjevanju nadaljevali in jo še nadgradili. Po dveh letih smo spomladi po različnih krajih naše občine, predvsem v večnamenskih prostorih, posneli vseh 22 pesmi, ki se še prepevajo na Sevniškem ob dnevu sv. Jurija. Hvala vsem za lep odziv na snemanja. CD oziroma zgoščenka je že izšla in jo lahko naročite na spodaj navedeni številki.
Osnovni podatki o zgoščenki – CD; 22 pesmi, papirna vezava; Naslovnico narisal: Rudi Stopar; samozaložba: Ciril Dolinšek CD0 CD 001; naklada 200 izvodov; 1. izdaja, maj 2022.
Zgoščenko-CD »Jurjeve pesmi na Sevniškem« lahko naročite na tel. 041 704 136 ali po e-pošti [email protected] ali kupite ob obisku Dolinškovega kozolca. Cena: 12,00€.
Ciril DOLINŠEK
N O V A K N J I G A
»SVETI JURIJ IN JURJEVI PEVCI NA SEVNIŠKEM«
Ciril Dolinšek
»Fantje gremo jurja pet« Tako se v naših krajih, v Sevnici, vsako leto iz 23. na 24. april zberemo fantje in možje in pojemo od hiše do hiše. Vsaka jurjeva skupina ima svojo melodijo in besedilo. Pevci v uvodu pozdravijo domače, sledita jedro z zgodbo in slovo za konec. Kjer jurjeve pevce lepo sprejmejo in pogostijo, jim ti zapojejo tudi lepo slovo. Če pa ostanejo vrata zaprta, pa jim v zadnji kitici privoščijo kaj slabega ali hudomušnega. Vrat hiš, ki jih ne odpro, je zelo malo in večinoma so Jurjevi pevci lepo sprejeti, saj ljudje vedo še iz izročila, da bi jim to v hišo prineslo nesrečo.
Pevske skupine so večinoma glasovno oblikovane v triglasje, in sicer pojejo »naprej«, »čez« in bas, kar je značilno za slovensko petje. Nekatere jurjeve skupine izvajajo tako imenovano stopničasto petje, tj., ko pevci med pesmijo, na začetku posameznih kitic zvišajo intonacijo.
Jurjeve skupine povprečno štejejo okoli deset pevcev. Med njimi je tudi pobiralec darov, ki ga v jurjevih skupinah različno imenujejo, npr.: »dihur«, »hur« ime ima po živali dihurju, ki se rad zadržuje po vaseh in iz kokošnjakov pobira, oziroma pije kokošja jajca; pobiralec darov se lahko imenuje tudi »jajčar«, »jajceprester«, »pobirauc,, in sicer zato , ker so koledniki od gospodarjev in gospodinj sprejemali darove, včasih so bila to predvsem jajca in klobase, zadnja leta pa tudi denar.
Melodije in besedila jurjevih kolednic posameznih skupin se razlikujejo, kar ljudsko izročilo pesmi svetega Jurija še bolj bogati. Med zbiranjem besedil jurjevih pesmi sem v našem okolju opazil, da je prvotno obstajalo osem različnih pesmi. S preseljevanjem ljudi, predvsem zaradi porok in dela, so se začele prestavljati tudi celotne kitice k drugim pesmim, kar se danes opazi predvsem v vsebini kitic in različnih narečnih izgovarjavah besedila. Melodije pa se ves čas prepevanja po ljudsko spreminjajo. Med pisanjem knjige pa sem srečal tudi pevce skupin, ki že leta ne pojejo več in zapisal pred pozabo njihove pesmi.
Pri pisanju in sestavljanju knjige sem skušal opisati celosten sklop svetega Jurija, njegovo življenje, mite, legende, čaščenja in pri vsem opisanim tudi navade, šege, ki so jih ljudje vzeli za svoje skoraj po celi Evropi, Baltiku in Vzhodnih deželah, predvsem pa v Sloveniji, ki je Jurjevanje raznoliko in svojstveno v vseh pokrajinah.
Danes v sevniški občini deluje še 24 jurjevih skupin. Z zavedanjem pa moramo znanje jurjevanja prenašati na mlajše rodove. Mladi se pogosto v svetu tako imenovane globalizacije in ostalih sprememb zaradi preslabega poznavanja svojih korenin in zgodovine svojega okolja, vedno manj zavedajo pomena ljudskega izročila. Knjiga je prav gotovo trajen zapis, zato sem prepričan, da sem z zapisom besedil in not osnovne melodije jurjevih pesmi ohranil del ljudskega izročila in če se bodo čez desetletja fantje odločili »gremo Jurja pet« bodo lahko dobili v knjigi spodbudo ob zapisanih zgodbah njihovih jurjevih prednikov, s tem bo moje delo pri ustvarjanju te knjige poplačano.
Osnovni podatki o knjigi: Format: A5; št. strani 288; Trda vezava; samozaložba: Ciril Dolinšek. naklada 400 izvodov; 1. izdaja, september 2020.
Knjigo »Sveti Jurij in jurjevi pevci na Sevniškem« lahko naročite na tel. 041 704 136 ali e-pošto [email protected] ali kupite ob obisku Dolinškovega kozolca. Cena: 27,50 €
Ob obisku Dolinškovega kozolca, vam predstavimo tudi šego jurjevanja v naših krajih, kajti tudi v naši vasi, Šmarčni deluje jurjeva skupina s svojo dolgoletno zgodbo o Jurjevanju.
Ciril DOLINŠEK
Pevske skupine so večinoma glasovno oblikovane v triglasje, in sicer pojejo »naprej«, »čez« in bas, kar je značilno za slovensko petje. Nekatere jurjeve skupine izvajajo tako imenovano stopničasto petje, tj., ko pevci med pesmijo, na začetku posameznih kitic zvišajo intonacijo.
Jurjeve skupine povprečno štejejo okoli deset pevcev. Med njimi je tudi pobiralec darov, ki ga v jurjevih skupinah različno imenujejo, npr.: »dihur«, »hur« ime ima po živali dihurju, ki se rad zadržuje po vaseh in iz kokošnjakov pobira, oziroma pije kokošja jajca; pobiralec darov se lahko imenuje tudi »jajčar«, »jajceprester«, »pobirauc,, in sicer zato , ker so koledniki od gospodarjev in gospodinj sprejemali darove, včasih so bila to predvsem jajca in klobase, zadnja leta pa tudi denar.
Melodije in besedila jurjevih kolednic posameznih skupin se razlikujejo, kar ljudsko izročilo pesmi svetega Jurija še bolj bogati. Med zbiranjem besedil jurjevih pesmi sem v našem okolju opazil, da je prvotno obstajalo osem različnih pesmi. S preseljevanjem ljudi, predvsem zaradi porok in dela, so se začele prestavljati tudi celotne kitice k drugim pesmim, kar se danes opazi predvsem v vsebini kitic in različnih narečnih izgovarjavah besedila. Melodije pa se ves čas prepevanja po ljudsko spreminjajo. Med pisanjem knjige pa sem srečal tudi pevce skupin, ki že leta ne pojejo več in zapisal pred pozabo njihove pesmi.
Pri pisanju in sestavljanju knjige sem skušal opisati celosten sklop svetega Jurija, njegovo življenje, mite, legende, čaščenja in pri vsem opisanim tudi navade, šege, ki so jih ljudje vzeli za svoje skoraj po celi Evropi, Baltiku in Vzhodnih deželah, predvsem pa v Sloveniji, ki je Jurjevanje raznoliko in svojstveno v vseh pokrajinah.
Danes v sevniški občini deluje še 24 jurjevih skupin. Z zavedanjem pa moramo znanje jurjevanja prenašati na mlajše rodove. Mladi se pogosto v svetu tako imenovane globalizacije in ostalih sprememb zaradi preslabega poznavanja svojih korenin in zgodovine svojega okolja, vedno manj zavedajo pomena ljudskega izročila. Knjiga je prav gotovo trajen zapis, zato sem prepričan, da sem z zapisom besedil in not osnovne melodije jurjevih pesmi ohranil del ljudskega izročila in če se bodo čez desetletja fantje odločili »gremo Jurja pet« bodo lahko dobili v knjigi spodbudo ob zapisanih zgodbah njihovih jurjevih prednikov, s tem bo moje delo pri ustvarjanju te knjige poplačano.
Osnovni podatki o knjigi: Format: A5; št. strani 288; Trda vezava; samozaložba: Ciril Dolinšek. naklada 400 izvodov; 1. izdaja, september 2020.
Knjigo »Sveti Jurij in jurjevi pevci na Sevniškem« lahko naročite na tel. 041 704 136 ali e-pošto [email protected] ali kupite ob obisku Dolinškovega kozolca. Cena: 27,50 €
Ob obisku Dolinškovega kozolca, vam predstavimo tudi šego jurjevanja v naših krajih, kajti tudi v naši vasi, Šmarčni deluje jurjeva skupina s svojo dolgoletno zgodbo o Jurjevanju.
Ciril DOLINŠEK
Trganka
Izdelali učenci 3. razreda OŠ Tržišče v oktobru leta 2021 po obisku muzeja z etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov na Dolinškovem kozolcu.
Mentorica: Mateja Repovž Lisec
Izdelali učenci 3. razreda OŠ Tržišče v oktobru leta 2021 po obisku muzeja z etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov na Dolinškovem kozolcu.
Mentorica: Mateja Repovž Lisec
Lesen hladilnik na led
ŠMARČNA – Zadnji eksponat, ki smo ga predstavili v naši stalni rubriki, je bil čelesnik, ki so ga uporabljali kletarji v vinskih kleteh za osvetljevanje prostora, tokrat vam predstavljamo lesen hladilnik na led, ki je del etnološke zbirke kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov na Dolinškovem kozolcu.
Po obnovi domačega kozolca je Ciril Dolinšek razmišljal, kako bi toplarju, ki stoji sredi ravnice ob Savi, vdahnil novo življenje in po pogovoru z družino se je odločil, da bo imel v njem različne razstavne eksponate iz okolja, v katerem je odraščal.
Pred nekaj meseci je postal del njegove stalne razstave hladilnik s častitljivimi leti. »Pri raziskovanju starosti tega lesenega hladilnika, ki je bil izdelan v italijanski Veroni, kar je vidno na tablici, pritrjeni na hladilnik, sem ugotovil, da so takšne hladilnike uporabljali po letu 1850 ali pa morda že kaj prej. Za tale primerek menim, da je bil narejen v drugi polovici 19. stoletja, kako pa je našel pot v nekdanjo Jerajevo gostilno v Šmarje pri sevniškem železnem mostu, nisem uspel ugotoviti,« pove zbiratelj. »Hladilnik sem prejel v zelo slabem stanju, bil je večkrat premazan z različnimi barvami. Po obnovi sem ohranil del njegovega prvotnega videza – les brez barve,« nadaljuje in opiše sestavo nenavadnega predmeta, katerega notranjost je v celoti ovita v pločevino, ki je ohranjala nizko temperaturo. To je omogočal led, ki so ga dajali v hladilnik, v poseben predal z gornje strani. Led, ki se je počasi topil, je odtekal skozi manjšo odprtino v podstavljeno vedro. Hladilnik je imel tudi zračnik, enega na vratih, drugega na zadnji strani, da je zrak krožil. Lesen hladilnik na led je izredno lepo oblikovan in ima tudi kovinsko ključavnico. V njem ima lastnik shranjene steklenice piva, ki ga obiskovalec lahko pije iz posebnega »kregla« z letnico 1890.
Smilja Radi
ŠMARČNA – Zadnji eksponat, ki smo ga predstavili v naši stalni rubriki, je bil čelesnik, ki so ga uporabljali kletarji v vinskih kleteh za osvetljevanje prostora, tokrat vam predstavljamo lesen hladilnik na led, ki je del etnološke zbirke kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov na Dolinškovem kozolcu.
Po obnovi domačega kozolca je Ciril Dolinšek razmišljal, kako bi toplarju, ki stoji sredi ravnice ob Savi, vdahnil novo življenje in po pogovoru z družino se je odločil, da bo imel v njem različne razstavne eksponate iz okolja, v katerem je odraščal.
Pred nekaj meseci je postal del njegove stalne razstave hladilnik s častitljivimi leti. »Pri raziskovanju starosti tega lesenega hladilnika, ki je bil izdelan v italijanski Veroni, kar je vidno na tablici, pritrjeni na hladilnik, sem ugotovil, da so takšne hladilnike uporabljali po letu 1850 ali pa morda že kaj prej. Za tale primerek menim, da je bil narejen v drugi polovici 19. stoletja, kako pa je našel pot v nekdanjo Jerajevo gostilno v Šmarje pri sevniškem železnem mostu, nisem uspel ugotoviti,« pove zbiratelj. »Hladilnik sem prejel v zelo slabem stanju, bil je večkrat premazan z različnimi barvami. Po obnovi sem ohranil del njegovega prvotnega videza – les brez barve,« nadaljuje in opiše sestavo nenavadnega predmeta, katerega notranjost je v celoti ovita v pločevino, ki je ohranjala nizko temperaturo. To je omogočal led, ki so ga dajali v hladilnik, v poseben predal z gornje strani. Led, ki se je počasi topil, je odtekal skozi manjšo odprtino v podstavljeno vedro. Hladilnik je imel tudi zračnik, enega na vratih, drugega na zadnji strani, da je zrak krožil. Lesen hladilnik na led je izredno lepo oblikovan in ima tudi kovinsko ključavnico. V njem ima lastnik shranjene steklenice piva, ki ga obiskovalec lahko pije iz posebnega »kregla« z letnico 1890.
Smilja Radi